Destilarna Karakter I Od Gina do Nudlov
BREZPLAČNA DOSTAVA ZA NAROČILA NAD 50€
GIN
Med pestrostjo palete žganih pijač je gin poglavje zase, saj izstopa s svojo zeliščno vrednostjo ter široko uporabnostjo pri uporabi v mešanih pijačah. Ginu svoj tipičen okus dajejo brinove jagode, poleg ostalih aromatov, ki jih uporabi proizvajalec.
Gin sodi v kategorijo tradicionalnih žganih pijač (osnova je čisti žitni alkohol), in sicer močnejših žganih pijač, saj vsebuje najmanj 38% alkohola, lahko pa tudi vse tja do 55% alkohola.
Beseda gin ima svoje korenine v nizozemskem jenevru in pa francoskem genievru, ki pa oba označujeta brinje. Prvič se je pojavil že v srednjem veku, kjer se je predpisoval in uporabljal kot zeliščno zdravilo, kasneje pa je bil zaradi svoje dostopnosti in nizke cene, dostikrat uporabljen v namene pijančevanja.
VRSTE GINA
Glede na to, da zametki gina segajo že v 13. stoletje, ni čudno, da se je do danes razvilo kar nekaj različnih vrst te v zadnjih letih nadvse priljubljene pijače.
Med te uvrščamo naslednje:
- London dry gin,
- Genever,
- Old Tom gin,
- Moderni dry gin,
- Cold compound gin oz. aromatiziran gin,
- Sloe gin,
- Navy strenght gin,
- Bathtub gin,
- New western style gin (American style).
GIN IN BRINJEVEC
Najbolj pogosta zmeda nastane pri prepoznavanju gina in brinjevca. Veliko ljudi zmotno misli da sta brinjevec in gin ena in ista pijača, čeprav temu ni tako. Razlikujeta se namreč v kar nekaj pomembnih podrobnostih:
Način proizvodnje: Brinjevec pridobivamo z destilacijo fermentiranih brinovih jagod, gin pa z ponovno destilacijo že pridobljenega alkohola, ki mu dodamo različne naravne aromate, med njimi brinove jagode.
Količina brinja: Za izdelavo enega litra gina potrebujemo med 25-40g brinovih jagod, medtem ko za izdelavo enega litra brinjevca potrebujemo kar 6-8kg brinovih jagod.
Sestavine: Za izdelavo brinjevca uporabimo samo brinove jagode, v ginu pa se lahko uporabi poljubno število naravnih aromatov, med katerimi so poleg brinja najbolj razširjeni: koriander, korenina angelike, lupine citrusov, kardamom, sladki koren, cvetje.
ZELIŠČA IN ZAČIMBE ZA GIN
Za ustvarjanje arome gina, je na svetu v uporabi na stotine zelišč, začimb, cvetov ter drugih delov rastlin.
Poleg brinovih jagod, so najpogosteje uporabljena zelišča in začimbe še:
- Koriandrova semena,
- Korenina angelike,
- Limonina ali pomarančna lupina,
- Kardamom,
- Cvetje,
- Različne vrste popra,
- Kitajski cimet,
- Korenina iris,
- Sladki koren.
ZGODOVINA GINA
Gin je bistra žgana pijača, ki v osnovi ni starana. Razvil se je iz Genevra, ki je tradicionalna žgana pijača Belgije in Nizozemske. Prav tako kot Genevru, ginu dajejo tipično aromo in okus brinove jagode. Zahvaljujoč se belgijskim in flamskim tradicijam, uporabljamo za aromatiziranje gina tudi ostale aromate, kot so različna sadja, zelišča in začimbe, vendar nikoli ne smemo izpustiti brinovih jagod, ki dajejo tovrstni pijači svoj značilen karakter.
Brinove jagode se v zgodovini pojavljajo v različnih medicinskih aplikacijah, zato se je tudi Genever prvotno uporabljal za lajšanje želodčnih težav, ravno tako kot pri nas brinjevec. Prav hitro pa se je Genever začel uporabljati zaradi svojih omamljajočih vrednosti, tako si je prislužil ime “Dutch courage” (nizozemski pogum), saj so ga pili Nizozemski vojaki preden so se podali v boj, saj jih je pomiril in sprostil.
Začetki proizvodnje gina so se začeli že v srednjem veku, s svojim predhodnikom Genevrom, ki datira v 13. stoletje. Popularnost gina se je razširila po Veliki Britaniji (ki je regija, s katero največkrat asociiramo tovrstno pijačo), po zasedanju britanskega prestola iz strani Williama III. V 17. Stoletju.
V začetku 18. Stoletja se je gin eksponentno razširil po celi Veliki Britaniji, kar je prineslo povišanje davkov in dajatev na uvožene pijače, hkrati pa sprostilo zakone o upravljanju in reguliranju proizvodnje gina na domačih tleh, kar je povzročilo nastanek številnih novih destilarn. Posledično je gin postal izredno dostopen, poceni in popularen.
Obdobje razcveta gina je pridobilo ime “Gin Craze”, ki ga je zaznamovala velika stopnja alkoholizma in popivanja, višjo umrljivost zaradi alkohola ter moralno spornost proizvodnje in prodaje gina. Hektično obdobje je sprožilo polemike v Britanskem parlamentu, ki je posledično izdal pet aktov o kontroli proizvodnje in uživanja gina.
GIN TONIC
Gin Tonic ali Gin Tonik (po slovensko) sodi med najbolj enostavne koktejle v svetu pijač. Kljub zelo enostavnem receptu pa se pogosto pripeti kakšen spodrsljaj, če se ne držimo določenih pravil.
Med ključne podrobnosti, ki vplivajo na to ali boste zadovoljni z naslednjim gin tonic receptom, ki ga boste preizkusili, uvrščamo naslednje:
Kvaliteta gina: Priporočamo izbiro kvalitetnega butičnega gina! Pred nakupom se pozanimajte o pijači.
Tonik: Glede na to, da tonik predstavlja več kot polovico pijače, za kvaliteten gin tonic potrebujete več kot samo kvaliteten gin. Priporočamo čimbolj nevtralen tonik, ki ne vsebuje veliko sladkorja, saj bo le ta velikokrat zasenčil arome in okuse posameznega gina.
Kozarci: Velik vpliv na arome in okuse, ki se sprostijo v gin tonicu, pripisujemo mehurčkom. Te poskrbijo, da v večjih kozarcih arome pridejo do večjega izraza. Zato pripročamo nižje in širše kozarce ali kozarce na peclju (imenovane tudi bučke). Prav tako je pomembno, da kozarec najprej ohladimo in napolnimo z ledom, saj bomo s tem v pijači dalj časa zadržali mehurčke.
Komplementarna zelišča in začimbe: Ponavadi uporabimo stvari, ki so že prisotne v recepturi uporabljenega gina. Pri našem IMAGINE dry ginu so to lahko brusnice, rdeči in črni ribez, ruševje, brinove jagode ali materina dušca.⠀
TE ZANIMA VEČ?
O DESTILARNI KARAKTER
Destilarno Karakter, edino "uradno" destilarno v Bohinju,
smo v letu 2016 ustanovili trije avtohtoni Bohinjci,
prijatelji že iz otroštva.
Poleg destilacije gina in drugih žganih pijač
se danes ukvarjamo še s prirejanjem glasbenih dogodkov v Bohinju
in z razvijanjem kulinarične ponudbe drugod po Sloveniji.