Destilarna Karakter I Od Gina do Nudlov
BREZPLAČNA DOSTAVA ZA NAROČILA NAD 50€
ZELIŠČA IN ZAČIMBE
ZA GIN
TRADICIONALNA ZELIŠČA IN ZAČIMBE ZA DESTILACIJO GINA
Med pestrostjo palete žganih pijač je gin poglavje zase, saj izstopa s svojo zeliščno vrednostjo ter široko uporabnostjo pri uporabi v mešanih pijačah. Poznamo ga kot tradicionalno žgano pijačo na osnovi čistega žitnega alkohola. Ginu svoj tipičen okus dajejo brinove jagode, poleg ostalih aromatov, ki jih uporabi proizvajalec.
V Destilarni Karakter tako poleg tradicionalnih zelišč (brinove jagode, koriandrova semena, korenina angelike...) uporabljamo tudi številna za gin ne klasična zelišča in začimbe, kot naprimer ruševje, materina dušica, divja češnja in druge.
To nam omogoča, da v naš gin ujamemo posebnost naravnih danosti iz naše okolice (Bohinj) in tradicije, ter s tem približamo in predstavimo kombinacijo tradicionalnih okusov gin navdušencem iz tujine kot tudi Slovenije.
Za ustvarjanje arome gina, je na svetu v uporabi na stotine zelišč, začimb, cvetov ter drugih delov rastlin.
Med temi so najpogosteje uporabljene naslednje:
Brinove jagode (juniper berries)
So glavna sestavina v vseh ginih, uvrščamo ga v družino cipresovk, večina svetovnih proizvajalcev uporablja brinje iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije in Indije. Brinove jagode se obira večinoma ročno od oktobra do februarja, glavna eterična olja, pa se skrivajo v treh semenih znotraj jagode. Brinove jagode so aromatične in pikantne z grenko- sladkim okusom ter notami bora, sivke, prezrele banana ter popra.
Koriandrova semena (coriander seeds)
Je druga najpogostejša ter druga najbolj pomembna sestavina v ginu. V večini prihajajo iz Maroka, Romunije, Moldavije, Bolgarije ter Rusije. Zelo se razlikujejo glede na geografsko poreklo, na primer Bolgarska semena so veliko močnejša kot tista iz Maroka. Seme koriandra ima aromatičen, močan in pikanten okus, ki spominja na kandiran ingver, limono ter žajbelj. V ginu ga zaznamo kot okus po lupini citrusov.
Korenina angelike (angelica root)
Korenina angelike je ključna sestavina v ginu, saj združuje arome in okuse ostalih začimb in zelišč ter podaljšuje njihovo moč ter intenziteto. Korenina angelike ima oreščkast, koreninast ter lesen okus, s suhim smolnatim zaključkom, pogosto okus in aromo primerjajo z gobami.
Limonina lupina (lemon peel)
Limonina lupina se namesto mesa limone uporablja zato, ker vsebuje večino eteričnih olj. Večina proizvajalcev uporablja limone iz Andaluzije ali Sicilije. Limonina lupina ginu doda svež, citrusast, sočen, limonast okus in aromo.
Pomarančna lupina (orange peel)
Večina proizvajalcev uporablja pomaranče, ki prihajajo iz Seville, kjer jih obirajo v mesecu marcu. Prav tako se pri pomaranči uporablja raje lupine kot cel sadež, saj vsebuje večino eteričnih olj. Uporabljajo se različne vrste pomaranč, rdeče, sladke ter grenke pomaranče, kar je odvisno od osebne preference posameznega proizvajalca. Pomaranča da ginu svežino ter sočne pomarančne arome ter okus.
Korenina Iris (orris root)
Prav tako kot korenina angelike ima korenina Irisa karakteristiko, da veže in združuje okuse in arome ostalih uporabljenih začimb in zelišč. Obira se tri do štiri leta stare korenine, ki se jih nato posuši ter skladišči dve do tri leta, da razvijejo svojo značilno aromo. Posušene korenine so zelo trde, in se jih pred uporabo zmelje v prah. Večina korenine Irisa prihaja iz Firenc v Italiji. Ima zelo grenak okus ter aromo in okus po vijolicah, zemlji ter kuhanem čaju. Včasih se aroma opisuje tudi kot svež skedenj.
Kitajski cimet (cassia)
Uvrščamo ga v družino cimetovcov. Uporablja se lubje drevesa, ki raste pretežno v Vietnamu, na Kitajskem ter na Madagaskarju. V ginu ga lahko zaznamo kot rahlo aromo ter okus po cimetu, nekateri pa ga opisujejo kot okus po žvečilnih gumijih.
Kardamom (cardamom pods)
Zrna kardamoma prihajajo večinoma iz regije Malabar v jugo-zahodni Indiji ter vsebujejo številna majhna črna semena. Od dveh bolj znanih vrst, črni ter zeleni cardamom, se najpogosteje v pridelavi gina uporablja zeleni, saj se ga smatra kot bolj blag in prijeten. Cardamom da v ginu pikanten, citrusast okus ter aromo, včasih se ga lahko zazna tudi kot evkaliptus.
Poper kubeba (cubeb pepper)
Uvrščamo ga v družino poprovcev. Uporablja se jagode, ki so rdečkasto rjave barve, ter prihaja večinoma iz Jave v Indoneziji. V ginu ga zaznamo kot pikanten, poprast, limonast, smolnat ali evkaliptov okus in aromo. Včasih ga zaznamo kot poprovo meto.
Gvinejski poper (grains of paradise)
Prav tako kot poper kubeba, ga uvrščamo v družino poprovcev. V ginu ga zaznamo kot vročega, pikantnega, poprastega, prav tako pa daje aromo sivke, bezgovega cvetja ter mentola.
Sladki koren (liquorice)
Sladki koren prihaja iz indokine, uporablja se posušena in zdrobljena korenina. V ginu ga zaznamo kot značilen okus po sladkem korenu vendar daje tudi svežino, lahkobo, grenko-sladek okus ter zemeljske in lesne note. Prav tako daje ginu sladkobo, zaokroženost ter mehkobo. Sladki koren je nenavaden tudi v tem, da okus in aroma v njem nista izražena z eteričnimi olji temveč z glicerinsko kislino.
Žajbelj (sage)
Poznamo ga tudi pod imenom travniška kadulja. Žajbelj je prisoten v ljudskem zdravilstvu že stoletja, rimljani so ga smatrali kot sveto rastlino in je bil prisoten v številnih obredih, grki pa so z njim zdravili kačje ugrize. Ginu daje rahlo medicinski okus, zaznamo ga tudi kot smolnatega, daje aromo po sivki, iglavcih, evkaliptusu ter citrusih.
POSEBNA ZELIŠČA IN ZAČIMBE V KARAKTER GINU
Ruševje (mountain pine)
Ruševje prihaja iz družine iglavcev, pravimo mu pa tudi planinski bor. Pri nas je precej razširjena vrsta, ter pokriva velike površine v Julijskih Alpah. Uporablja se iglice ter stebla grmičevja. Ginu doda svež, smolnat okus in aromo, včasih ga lahko zaznamo tudi kot okus po smrekovih vršičkih in pa citrusih.
Divja češnja (wild cherry)
Najdemo jo povsod po evropi, pri nas pa raste pretežno v Goriških brdih, v Istri in na Brkinih. Je predhodnica današnje gojene češnje, katero so udomačili naši predniki. Tako je kmalu postala predmet trgovanj. Plodovi dozorijo v mesecu Juniju in Juliju, imajo pa značilno temno rdečo, skoraj črno bravo. Plodovi so manjši kot plodovi gojene češnje, so pa zato veliko bolj aromatični. Ginu daje prijetno aromo, svežino ter lahkotne, mehke in nežne note. Lahko bi rekli da ginu daje ženstvenost.
Materina dušica (garden thyme)
Pravimo mu tudi vrtni timijan. Je zelo razširjena vrsta, pri nas ga najdemo skoraj na vsakem vrtu in travniku. Nabira se ga od junija do septembra, v ljudski medicini pa se uporablja zaradi številnih blagodejnih učinkov. Ginu daje zeliščnost in prijetno aromo po citrusih.
TE ZANIMA VEČ?
O NABIRANJU ZELIŠČ
O DESTILARNI KARAKTER
Destilarno Karakter, edino "uradno" destilarno v Bohinju,
smo v letu 2016 ustanovili trije avtohtoni Bohinjci,
prijatelji že iz otroštva.
Poleg destilacije gina in drugih žganih pijač
se danes ukvarjamo še s prirejanjem glasbenih dogodkov v Bohinju
in z razvijanjem kulinarične ponudbe drugod po Sloveniji.